‘Muskelfiber’ ali kako v boj zoper neprijetno bolečino?
Velikokrat mi ljudje pripovedujejo,kako so po vadbi čutili vse mišice ali kako so jih noge bolele, ko so prišli s kakšnega pohoda v hribe. Najbolj čudno se jim zdi, da jih ‘muskelfiber’ doleti kljub temu, da so redno telesno aktivni, delajo vaje za moč ali tečejo, ali pa dejstvo, da jih začnejo mišice boleti šele čez dva dni. Najpogosteje si situacijo razložijo tako, da si čestitajo, ker so očitno res dobro in kvalitetno vadili, eni so prepričani, da so vaje izvajali narobe, nekateri pa radi rečejo, da ‘očitno tukaj delajo druge mišice’.
Hm, do neke mere bi bili ti odgovori lahko uporabni, razlog pa vendar tiči v mikropoškodbah mišic, ki so bile izpostavljene ekscentrični kontrakciji (mišica premaguje breme in se hkrati razteza; npr. kadar gremo pri počepu ali skleci dol, proti tlem). Čeprav je teorij za ti. zakasnjena mišično bolečino (ZMB; DOMS –delayed onset muscle soreness) več, je najbolj verjetna ta, da zaradi mikropoškodb pride do vnetja. Snovi, ki jih izločajo poškodovana tkiva vzdražijo receptorje za bolečino, ti pa pošljejo signal v možgane, kjer se oblikuje občutek bolečine. Bolečina se običajno pojavi 24-48 ur po naporu (po drugih virih tudi 12-72) in traja od 3-4 dni (različni viri), čeprav popolna obnova mišičnega tkiva traja celo do 2 tedna. Gre za naraven odziv na prilagoditev na večje/nove mišične napore.
No, in kot za vsako stvar, tudi tukaj ne moremo mimo raznih ‘ljudskih modrosti’, kako se obvarovati pred neželeno bolečino. Ta je pogosta tudi med hribolazci, zlasti občasnimi (čeprav to neradi priznajo). Večina ljudi je prepričana, da jih noge bolijo zaradi hoje v hrib, vendar se ekscentrično krčenje dogaja med hojo (ali tekom) navzdol. Slišala sem že za marsikatero ‘zdravilo’ – od ‘šnopsa’ do aspirina – in bolečine bodo pozabljene!
Kakšen je torej učinek protibolečinskih sredstev na ZMB? Res je, da se zlasti v ‘fitnes’ krogih pred vadbo pogosto posega po zdravilih, kot sta npr. aspirin ali ibuprofen v želji, da bi s pomočjo protivnetnih sredstev zmanjšali bolečino in pospešili regeneracijo. Ugotovljeno je bilo, da protivnetna sredstva zavrejo naravno regeneracijo in rast mišic. Raziskave niso potrdile, da bi ibuprofen, diclofenac in podobna protivnetna sredstva preprečila ZMB ali vnetje.
Kaj pa aspirin? Ugotovljeno je bilo, da naj bi jemanje omenjenega zdravila prav tako (nekoliko drugačen mehanizem od ostalih protivnetnih sredstev) zavrlo določene kemične reakcije v fazi vnetja, kar tudi prepreči občutek bolečine.
Kombinacija vadbe za moč in jemanja omenjenih sredstev torej ni najboljša ideja. Dolgoročno naj bi preprečila hipertrofijo, torej rast mišic. Slaba novica, kajne? Poleg tega je prekomerna uporaba teh sredstev škodljiva in nevarna še za sluznico (prebavila, ledvice, dihala) in srčno-žilni sistem. Pustimo torej naravi, da naredi, kar ima za narediti.
Če ste bolj nežne sorte, pa se vam je spet uspelo prepričati, da boste s prijatelji osvojili katerega izmed vrhov, potem je do neke mere smiselno, da vzamete katerega od protivnetnih sredstev. Sicer pa vam bosta do užitka in napredka ob treningu pomagali le rednost in postopnost pri vadbi ter ustrezna podpora s strani prehrane in regeneracijskih sredstev. Bližnjic žal ni.
Viri:
Barr, D. (2005). The Top 10 Post Workout Nutrition Myths. Pridobljeno 11. 12. 2015 iz https://www.t-nation.com/supplements/top-10-post-workout-nutrition-myths
Riasati, S., Moghadasi, M., Torkfar, A., Shirazinejad, R., Arvin, H. (2010). Aspirin may be an effective treatment for exercise induced muscle soreness. Brazilian Journal of Biomotricity, v. 4, n. 3, p. 206-213. Pridobljeno 11. 12. 2015 iz https://www.researchgate.net/profile/Mehrzad_Moghadasi/publication/228091056_Riasati_et_al._Aspirin_and_delayed_onset_muscle_soreness_ASPIRIN_MAY_BE_AN_EFFECTIVE_TREATMENT_FOR_EXERCISE-_INDUCED_MUSCLE_SORENESS/links/0912f4fefc9bc55f67000000.pdf
Thibaudeau, C. (2014). The Truth About Soreness. Pridobljeno 11. 12. 2015 iz https://www.t-nation.com/training/truth-about-soreness.
Trappe, T. A., White, F., Lambert, C. P., Cesar, D., Hellerstein, M. in Evans, W. J. (2001). Effect of ibuprofen and acetaminophen on postexercise muscle protein synthesis. Am J Physiol Endocrinol Metab 282: E551–E556.
Windju, T. (2011). The Use of Non-Steroidal Anti-Inflammatory Drugs (NSAIDs) in Treating Delayed Onset Muscle Soreness (DOMS). Pridobljeno 11. 12. iz http://digitalcommons.calpoly.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1004&context=kinesp.
