Moja zgodba s tekom se je začela ob vstopu v šolo. Spomnim se, da sem imela zelo rada preverjanje za športni karton in prav nobena naloga mi ni bila odveč. Niti tek na 300 in potem še na 600 metrov mi nikoli ni predstavljal nekega hudega napora oz. bolje rečeno, rada sem tekla. Medtem ko so drugi samo gledali, kdaj jih učiteljica ne opazuje, da bodo stopili par korakov pred črto in tako prihranili par metrov teka, sem jaz med puncami vedno prišla prva na cilj. Kot otroci smo vedno radi tekmovali med sabo in priznam, da sem tudi sama zelo rada zmagovala in bila tako boljša od drugih. Spomnim se, da sem tekla v belih, usnjenih Planikinih supergah, usnjenih,  z ravnim podplatom in bolj kot za tek so bili to čevlji za dež.

Tam nekje pri 11. letih se mi je zazdelo, da moram nujno shujšati. Pač bila so tista leta… In tako smo s sestro in mamo začele vsak večer hoditi na sprehode in ko smo bile kje na samem, smo tudi tekle. Nekako sem sama najdlje vztrajala pri tem in večernih par kilometrov teka skozi dve vasi je postala rutina. Ob začetku 5. razreda je učiteljica športne vzgoje nabrala nekaj teka željnih fantov in deklet, ki smo se potem s kombijem vsak drugi teden vozili na različne primorske krose. Zelo lepe spomine imam na te sobote. Nono mi je včasih rekel, da naj pred tekmo pojem kakšno nogo od zajca, ker zajec hitro teče in mi bo tako bolje šlo.  Zelo rada sem tekla in še posebej je bil dober občutek zmagovati, čeprav sva kdaj tekmovali samo dve dekleti. Spomnim se, da sem v začetku tekla skupaj z zelo dobrimi puncami. Ampak vsako leto je kakšna odpadla. Bili so lepi teki in tudi dobro smo se imeli.  Včasih sta se učiteljica ali pa naš hišnik-šofer hecala, da se domov ne bo mogel peljati, kdor ne bo osvojil medalje. Pa super je bilo, ko smo kdaj dobili kakšne nagrade – za nas, še otroke, ni bilo lepšega…

Udeleževali smo se tudi področnih, regijskih tekmovanj. Ti teki so bili nekoliko večji izziv, sploh po tem, ko so na ‘sceno’ prišle res dobra dekleta. Govorim o trenutno najboljših slovenskih tekačicah. Spomnim se, da se je skoraj vsako leto pojavila nova, red dobra tekačica, in začela pobirati najboljša mesta. Na ta dekleta sem vedno gledala z velikim spoštovanjem.

In kar naenkrat sem prerasla kategorijo starejših deklic in če sem hotela tekmovati, se je bilo sedaj potrebno spopasti s trikrat, štirikrat daljšimi razdaljami, kot sem jih bila vajena do takrat. Eden takšnih prvih tekov se je zame končal neugodno. Neizkušenost je bila razlog, da sem se zaradi dehidracije znašla v italijanskem reševalnem vozilu. Izkušnja, ki jo mora izkusiti vsak tekač!

Na teh tekih, ki so se jih udeleževali predvsem odrasli, me je začel spremljati moj oče. Tudi njega je kar hitro zgrabilo in tudi on si je nabral nekaj tekaških prijateljev. Zaradi teh ljudi so obstajale in še obstajajo te prireditve in tekmovanje je bilo bolj druženje in spoznavanje novih ljudi, ki jih je družila ljubezen do športa. Z več kilometri v nogah je bila logična tudi moja odločitev, da odtečem Ljubljanski polmaraton. Prireditev je bilo vedno več in cilji vse višji…

Čeprav sem se odločila za študij čisto drugega področja, je šport še vedno ostal tisti ‘kanal’, zaradi katerega je bilo vse lažje. Čeprav so bili dnevi natrpani z obveznostmi, sem se vseeno že zjutraj pripravila za večerni trening… Za to se je vedno našla energija. Vesela sem, da sem, vsaj mislim, uspela za tek ali šport navdušiti tudi ljudi, ki so mi sedaj zelo dobri prijatelji. V študentskih letih smo tako tudi skupaj prečesali večino zelene Ljubljane. Spoznala sem tudi nekaj novih športov, od boksa, do plavanja, plezanja… V zadnjem letu študija na ALUO sem vpisala vzporedni študij na Fakulteti za šport. Izjemno pozitivno je bilo že to, da na ‘faks’ lahko prideš v trenirki in da študentje odmorov ne izkoriščajo (predvsem) za kajenje pred vhodom…

Teka nikoli nisem smatrala kot zgolj šport, ampak kot sredstvo bodisi sprostitve, kreativnega procesa, pobega od vsega… To je verjetno tudi razlog, da sem začela iskati manj utečene poti. Te pa so bile povečini speljane v hrib… Pa kaj, nekoliko bolj se je treba potruditi, vendar se vsekakor splača. Danes me ne premami več noben maraton evropskih prestolnic. Se mi pa naježi koža, ko gledam posnetke gorskih tekem…

Zadnja leta sem ogromno napredovala. K temu je prispevalo pridobljeno znanje s fakultete, izkušnje z daljših in zahtevnejših tekem ter zavedanje, da se je, če želiš napredek, zadeve treba lotiti na pravi način. Imam podporo bližnjih, predvsem fanta, ki ima ogromno znanja in trenerskih izkušenj. Čeprav sem se vedno najraje ravnala zgolj po občutku, za rezultat v večini primerov to ni dovolj. Zadnji dve sezoni vsekakor pričata o tem, da rezultati niso samoumevni, ampak sad načrtovane in sistematične priprave.

Trenutno svoj čas posvečam svojim treningom teka, ki jih kombiniram s treningi na kolesu. Poleg tega vodim skupinske vadbe v športnem društvu mladih, športnih in kreativnih ljudi. Moja ‘služba’ ne traja 8 ur in ni tipično neznosna. Kot velik dosežek si štejem, če ljudi motiviram za telesno dejavnost ali šport. Sicer pa je moj življenjski cilj drugačen, zagotovo pa povezan z gorami in športom. Veselim se, da ga kmalu tudi uresničim.

 

Osebni podatki

Ime: Jana Bratina

Datum rojstva: 11. 5. 1987

 

Dosežki

2016

1. mesto Trail Fuente Alta Vilaflor, Tenerife

1. mesto Kokoš Trail, Bazovica

1. mesto Trail del Collio

1. mesto Čaven vertikal Kilometer

10. mesto SP v gorskem maratonu, Podbrdo, Slovenija

2015

7. mesto Polmaraton Gorica, Gorica – 1:22:21 (PB)

1. mesto Kokoš Trail, Bazovica

1. mesto DP v gorskem teku za štafete, Socka

2. mesto Gorski tek na Osolnik

3. mesto Čaven vertikal Kilometer

4. mesto Gorski tek na Ratitovec

38. mesto EP v gorskem teku, Porto Moniz, Madeira

4. mesto Gorski tek na Grintovec

3. mesto DP v vzponu; dirka Vipava-Nanos

1. mesto Icebug Xperience 2015

5. mesto Gorski tek na Šmarno goro

5. mesto WMRA Grand Prix

1. mesto članice Pokal Slovenije v gorskih tekih

Naj gorska tekačica l. 2015

 

2014

1. mesto DP v gorskem teku za štafete, Socka

2. mesto Gorski tek na Osolnik

3. mesto DP v vzponu, Ratitovec

12. mesto Dolomites Vertical KM

2. mesto Gorski tek na Grintovec

1. mesto Gorski tek na Krvavec

4. mesto absolutno Vzpon na Mangart

5. mesto absolutno Juriš na Vršič

50. mesto SP v gorskih tekih, Casette di Massa

6. mesto absolutno Gorski tek na Šmarno goro

9. mesto WMRA Grand Prix

1. mesto članice Pokal Slovenije v gorskih tekih

9. mesto Greste de la Mughera Vertical KM

8. mesto Skyrunning Vertical KM Series

1. mesto absolutno Učka Vertical

2013

2. mesto absolutno GM4O

18. mesto SP v gorskem maratonu, Poljska

3. mesto članice Pokal Slovenije v gorskih tekih

1. mesto Pokal primorskih gorskih tekov

4. mesto absolutno Tek na Grintovec

11. mesto WMRA Grand Prix

9. mesto absolutno Gorski tek na Šmarno goro

4. mesto absolutno Gore nad Idrijo

1. mesto absolutno Učka Vertical

2. mesto absolutno Študentski tek na grad

4. mesto mešane trojke, Tek trojk

2012

2. mesto članice GM4O

 

Izobrazba

– univerzitetna diplomirana oblikovalka; naslov diplomske naloge Pomen oblikovanja otroškega igrišča z možnostmi obuditve spontane igre

– diplomantka kineziologije; naslov diplomske naloge Primer višinskega treninga gorske tekačice

 

Usposabljanja

– Učitelj nordijske hoje in teka 2

– Učitelj teka na smučeh 2

– Vaditelj športne rekreacije 2

– Vaditelj Zdrave vadbe

– NPK maser

– Kineziotape terapevt

– Kettlebell inštruktor – osnovni nivo

 

Sodelovanja v športu

2011 – Dirka po Sloveniji  DOS; organizacija, oskrba kolesarja

2011 – Dirka Paris-Brest-Paris PBP; organizacija, oskrba kolesarja

2011- – Dobrodelno kolesarjenje, Trebnje; organizacija

2012 – Dirka po Sloveniji  DOS; organizacija, oskrba kolesarja

2013-2014 – Ad-venture.si Šola teka na smučeh; organizacija, učenje

2014 – Ad-venture.si  vodenje skupinskih vadb

2015 – Ad-venture.si vodenje kolesarskih priprav

junij-september 2014 – vodenje kondicijskega treninga za mlade smučarje SD Postojna