O letošnji izkušnji bi spet lahko pisala v samih presežkih… Nekaj besed več za tiste, ki oklevate glede udeležbe ali sploh prvič slišite za tovrstno preizkušnjo – pojdite tja. Če imate radi raznolik in zahteven teren, je to za vas. To je tekaško igrišče, je skakanje s skale na skalo, je lovljenje ravnotežja, kratek, dolg korak, je izmikanje grmovju, preskakovanje rožnatega resja, nepričakovan korak v lužo, padec na rit, je pogledovanje za oznakami, izmikanje družini čudovitih rdečih mušnic na zeleni podlagi, je veter z morja v laseh, je mivka, ki jo po koncu dneva streseš z nogavic, so žulji, praske in modrice… Icebug Xperience je čudovita izkušnja, kjer se ne izgubiš v množici tekačev, kjer organizatorji želijo ohranjati intimno in domače vzdušje s prijetnim ambientom in izbrano hrano. Ekipa je mlada, inovativna. Verjamem, da imajo pravo filozofijo in s produkti napredujejo iz sezone v sezono. Sloganu ‘Safe grip, free mind’ pa tako ni kaj dodati. Besede povejo svoje. Za vas ne vem – jaz se zagotovo še vrnem!

Letos sem imela to srečo, da sta se mi na potovanju pridružila še Andreja in Miha. Kadar lahko z nekom deliš vse lepo, kar te obdaja, ko skupaj rešuješ žuljave noge in odrgnjene hrbte, skupaj prenašaš bolečine v peti, gležnjih, kolenih in pokostnicah, je lepše in lažje. Najbrž je čar ‘backpackinga’ splošna utrujenost in boleči sklepi. Ampak cesta vse prenese, tudi vse radosti in zanimive dogodivščine, po katerih se bomo spominjali naše ‘švedske’ odprave. V spominu mi bo zagotovo ostalo Andrejino štopanje, po tem, ko nam je pred nosom speljal avtobus, vsi prepešačeni kilometri z našimi pohabljenimi nogami, jahanje mamuta in tigra ter preizkušanje vse sorte poskusov, ki so sicer namenjeni otrokom (Univerzeum v Gothenburgu), potapljač v akvariju, degustacija cimetovih rolic in iskanje ne predrage ‘oštarije’, degustacija švedskega in ostalega ‘craft’ piva… Ne bom pozabila, niti kako smo se trudili z iskanjem ključa naše nastanitve in kako otroško navdušeni smo bili nad notranjostjo hiše, kjer smo spali dve noči. Tudi plavanje v morju v tem času ima še svoj čar, zlasti, kadar bežiš pred meduzami. Omembe vredna je zagotovo pot z zahodne obale v Stockholm in to, kako smo zaradi izgubljenega nahrbtnika navezali stike z dvema albanskima in makedonskim šoferjem. ‘Highlight’ pa je nedvomno tip sumljive sorte, ki nama je z Andrejo pošteno nagnal strah v kosti, ko sva se sami znašli v sobi hostla brez oken v Stockholmu. Čeprav zares le za eno dopoldne, smo dobili dober vtis o tej prestolnici. Ko se naslednjič vrnem, se odpravim na sever Švedske, v hribe. Verjetno spet v tem času leta, v zadnjih izdihljajih poletja, ko se po turistični sezona spet da občutiti lepote in spokojnost narave.

Fotografije: osebni arhiv, Icebug Xperience Official