Share Button

K vragu, novoletne zaobljube! Nikoli nisem bila za te reči. Novo leto zame ni neka prelomnica – odkar treniram, se je zame leto končalo s koncem tekaške sezone.

Dolgo sem premlevala, ali bi se lotila tega zapisa ali ne. No, ker sem letos morala čez samo sebe, ker drugače ne gre, ker bom obstala in ker enostavno tako ne gre več naprej in ker… Evo, pišem!

Prav na živce so/ste mi šli vsi, ki ste se mi prikazovali na ‘socialcih’ na tej in tej tekmi in treningu, ko veselo tekate po hribih in se slikate z najlepšimi razgledi… Vsi kolesarji, ki sem vas prehitela z avtom (ne s kolesom!), ki vam je bila edina skrb, kateri okus sladoleda boste izbrali pri Marjanci… Ja! Jaz pa ne morem od hiše, sama, kadar hočem in k vragu je šla moja svoboda. Svoboda! Materinstvo ni enostavna reč.

Ena sama ‘fovšija’ me je bila. Do te mere, da sem skoraj zasovražila šport, moje discipline, v katerih sem prej uživala. Pa ne da bi res bila priklenjena na dom ali otrok name. Kar ‘navadiš’ se, da ‘moraš’ biti na voljo. Se navadiš na neke vrste cono udobja. Ki v bistvu ni tako udobna. In sam prav težko kaj ukreneš glede tega. Lahko temu rečemo poporodna depresija, utrujenost ali karkoli. Ni fajn.

No, tu in tam sem vendar tudi jaz zlezla iz luknje. In nekaj dni je bilo pravzaprav precej lepih in uspešnih zahvaljujoč ljudem, ki so me spravili ven. Ne da bi sploh kakorkoli trenirala, sem odtekla nekaj tekem, iz katerih sem iztržila presenetljivo lepe dosežke. Da sem se približala svojim najboljšim časom, je za ‘slow motion’ kronično neprespano mati s kakšno ‘kilo’ preveč kar lep uspeh. Ne glede na ostale primanjkljaje pa sem trenutno fizično spočita in že dolgo nisem zaspala s tisto utrujenostjo, ki te preplavi po napornem treningu ali tekmi. Ta občutek v bistvu zelo pogrešam.

Kakorkoli, s tem zapisom sem hotela povedati, da so temni dnevi bolj ali manj mimo, da sem letos odtekla že skoraj več kot v celem letu prej. Juhej! Novoletna zaobljuba ali kaj – naj traja! ‘Kar te ne ubije, te naredi močnejšega.’ In da še povem – pričakujte tudi kakšno mojo fotko, ko veselo tekam po hribih. In spomladi se vidimo pri Marjanci.

Hvala vsem, ki ste preživeli to bitko z mano!  In Rudiju, itak.