Po skoraj mesec dni dolgi pavzi sem se včeraj spet udeležila tekme v gorskem teku. V Godešiču so pripravili že 23. gorski tek na Osolnik, prvo tekmo v sezoni, ki šteje za točke slovenskega pokala.
Teh tekem se ponavadi udeleži elita slovenskega gorskega teka in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Sama sem se tekme udeležila prvič. Proge nisem poznala, z Osolnikom pa sem imela neporavnane račune s tekme Naj naj 21. Tako sem na start šla brez posebnih pričakovanj, saj sem v tem obdobju imela nekaj težav z gležnjem in sem se teku izogibala. Večino treningov sem tako opravila na kolesu. Poleg tega zaradi neuspele tekme in poškodbe nisem bila čisto pri stvari. Izpustila sem tudi načrtovani dve trening tekmi.
Za Osolnik sem vedela, da ne bom gležnju naredila pretirane škode, saj tekma traja dobre pol ure in nima spustov. Skrbelo me je samo to, da bo štart zelo hiter, glede na to, da prva dva kilometra potekata v rahlem spustu in ravnini. Vendar je bila situacija obvladljiva in kmalu smo se izločile najhitrejše tri. Pred mano je tekla le Lea Einfalt, še preden pa smo zavili na gozdno stezo, me je prehitela Sara Jaklič. Nekaj časa sem tekla na tretjem mestu, potem pa sem šla mimo in pred Saro nabrala varno razdaljo, ki sem jo ohranila do konca tekme. Lea pa je nekje na polovici proge že zbežala precej naprej. Zadnjih petsto metrov pred ciljem nas je tekače pozdravila množica navijačev tik ob progi, kar je precej popestrilo vzdušje. Tudi komentator ni skoparil z besedami in navijanjem. Res je dober občutek, kadar ljudje ob progi dajo kaj več od sebe. Sicer smo Slovenci po mojih izkušnjah glede navijanja precej zadržani. Zadnjih nekaj metrov pred ciljem je pot zelo strma, kljub temu pa ponavadi ostane moči še za kakšen tekaški korak, sploh ob takšni energiji.
Lahko povem, da se je moje počutje po tekmi bistveno izboljšalo. Zelo sem bila veselaza dober čas in absolutno drugo mesto. Zame je to predvsem potrditev, da sem konkurenčna dekletom. Malo pa tudi za dvig morale. Navsezadnje sem se v tem času tudi nekoliko spočila in imela bistveno lažje noge kot punce, ki so v tem času naredile še par tekem, nekatere po več na vikend. Ampak zame najpomembnejše tekme šele prihajajo. Trenutno mi je pomembno, da gleženj spravim v red in da lahko odtečem tudi kakšen daljši tek s spusti. Sicer bom še vedno raje sedla na kolo.
Z majem se začnejo najlepši teki in že naslednji vikend nas čaka Blegoš, nato pa izbirna tekma za EP, tek po Križentavru. Pred njo imam mešane občutke, saj bo to zopet zelo specifična tekma, netipično gorskotekaška…Fotografija: Aaljaž Hafner