Dve ‘praktični’ stvari, ki sem si ju zapomnila s fakultete – prva, da je naša naloga navduševati ljudi za šport ali telesno dejavnost. In druga, da smo na fakulteto prišli tudi z željo po tem, da bi vodili in usmerjali ljudi, jih motivirali in s strokovnim pristopom tudi pripeljali do želenih rezultatov.

Športnikov uspeh, pa naj gre za rekreativca ali vrhunskega športnika, ni samoumeven. Gre za načrtovan in voden proces, prilagojen zahtevam športnika, njegovim lastnostim, disciplini, v kateri tekmuje, cilju, ki ga želi doseči, ipd. Zato je pomembno, da z načrtnim in usmerjenim treningom ob pravem času poskrbimo za športnikovo optimalno pripravljenost. Načrt treninga še zdaleč ni v kamen vklesan program vadbe, ampak se lahko spreminja, prilagaja v skladu z okoliščinami.

Zakaj izbrati trenerja in osebni pristop? Ker vadbeni programi, danes tako lahko dostopni v revijah in na spletu, še zdaleč niso izdelani po vaši meri! Vaš občutek, čeprav ste na njem gradili precej časa, pa vas lahko tudi vara in želje in cilji so (pre)pogosto prevelik zalogaj za vašo telesno pripravljenost. Po drugi strani pa se mnogi znajdejo na določeni točki, ko napredka ni od nikoder… Spet drugič se zgodi, da potrebujemo le nekoga, da nas dodatno motivira.

Kilometri, ki jih imam za sabo, številna tekmovanja – od teka na 1000 m do gorskega maratona – so mi prinesla ogromno širine. Posebej daljša tekmovanja so povezana s številnimi zunanjimi okoliščinami, na katere športnik žal nima posebnega vpliva, mora pa nanje misliti, še preden se poda za štartno črto, in lahko odločilno vplivajo na razplet. Priprava na takšna tekmovanja zahteva skrbno psiho-fizično pripravo, nič manj pomembni pa niso niti ‘detajli’ o tem, kaj jesti, koliko piti, katere nogavice obuti na dan tekmovanja… (Fotografija: Foto Bohinj)