Trail, gorski tek… – kje so, če so, razlike?

V zadnjih letih tek v naravi postaja vedno bolj priljubljena oblika športno-rekreativne dejavnosti. Vse več je tekov, ki jih organizatorji opredeljujejo kot krose, trail teke, gorske teke… V primerjavi s cestnimi teki, polmaratoni in maratoni je zaradi več dejavnikov veliko težje opredeliti tekaške tekme, ki se dogajajo v naravnem okolju. Zaradi raznolikosti terena, specifičnih lastnosti določenega področja in naravnih značilnosti nas takšni teki še posebej privlačijo. Gora, visoka 1000 ali 2000 metrov je lahko popolnoma drugačno okolje na različnih koncih sveta, ob različnem letnem času, ob različnem delu dneva, ob različnem vremenu ipd. Razdalja je lahko kratka in zato strma, lahko bolj položna in daljša. Lahko bi rekli, da idej za izpeljavo tekem po naravnem terenu nikoli ne zmanjka! In ker se tudi ti teki uvrščajo med tekmovalne discipline, jih je vendarle potrebno nekoliko opredeliti. Čeprav nas ravno ta raznolikost privlači in je tekači ne želimo posebej ‘predalčkati’, sem nam poiskala nekaj malega definicij.

TRAIL TEK

Trail tek (trail running) je pod okrilje vzela Mednarodna zveza za trail teke (ITRA – International Trail Running Association).

Gre za tekmovanje v hoji oz. teku v naravnem okolju (gore, puščava, gozd…). Proga tekmovanja poteka po naravnih terenih (tlakovani oz. asfaltirani deli ne smejo presegati 20% celotne trase). Tekmovanja so odprta za kogarkoli.

Konfiguracija terena se lahko spreminja, vendar mora biti ustrezno označena. To pomeni, da tekmovalec pridobi dovolj informacij, da zaključi tekmovanje ne da bi se izgubil (fizične oznake, GPS datoteke, zemljevid).

Tekmovalec naj bi bil v osnovi avtonomen, kar pomeni, da razdalje med okrepčevalnicami premaga brez pomoči druge osebe.

Klasifikacija tekmovanj v trail teku:

• pod 42 km: Trail

• nad 42 km:
  • Trail Ultra Medium (M): 42 km – 69 km
  • Trail Ultra Long (L): 70 km – 99 km
  • Trail Ultra XLong (XL): 100 km in več

Zametki ITRe so iz septembra 2012 (Courmayeuru, Francija), l. 2013 pa bi lahko šteli za uraden začetek tega združenja. V zadnjem času je objavila definicijo, ki ste jo lahko prebrali nekaj vrstic više, zanimivo pa je, da je med številnimi (elitnimi) tekači sprožila nezadovoljstvo nad ukalupljanjem tega športa ali bolje rečeno discipline. V znak protesta pa so svojo udeležbo na svetovnem prvenstvu že odpovedali nekateri povabljeni tekači. Svoje mnenje upravičujejo s tem, da je prvenstvena lastnost teh tekov svoboda in gibanje v naravi, ter da so tekmovanja odprta za vsakogar. Prav tako nasprotujejo dejstvu, da želi Francoska atletska zveza (FFA) na prvenstvu ločiti elitne tekače od amaterskih. Govori se tudi, da ima namen FFA prejemati delež od vsake štartnine (velja za vse tekače, ne samo trail).

GORSKI TEK

Gorski tek (mountain running) je atletska disciplina pod okriljem Mednarodne zveza za gorski tek (WMRA – World Mountain Running Association), le-ta pa spada pod Mednarodno združenje atletskih zvez (IAAF – International Association of Athletic Federation). Disciplina se opredeljuje kot mešanica gorništva, orientacije, discipline skyrunning ter atletike. Če povzamemo – tekmovanja v gorskem teku se odvijajo v naravnem okolju, v visokih gorah (ne nujno), naklon je večji od 30% in težavnost plezanja ne presega druge stopnje (ocena II), vendar ti aspekti niso nujni. V povezavi z atletiko gre za tekmovanje, v katerem tekmovalec skuša v čim krajšem času opraviti z označeno progo, brez dodatne opreme (palice so ponekod dovoljene).

Kot ostale atletske discipline tudi v gorskih tekih veljajo določena pravila. Le-ta veljajo na tekmah svetovnega in evropskega prvenstva ter svetovnega pokala. Glede na konfiguracijo terena tekmovanj v gorskih tekih, je nemogoče natančno določiti parametre, zato so dopustna odstopanja do 10%, izjemoma do 20%.

navkreber gor / dol dolžina viš. razlika dolžina viš. razlika mladinke   4 km   400 m   4 km 250 m članice, mladinci   8 km   800 m   8 km 500 m člani 12 km 1200 m 12 km 750 m

V tem kontekstu se pojavlja še izraz fell running (fell – hrib, gora), ki prihaja iz Anglije, natančneje območja Lake District. Gre za drug izraz za gorski tek oz. trail tek. V Angliji od l. 1970 obstaja zveza The Fell Runners Association.

SKYRUNNING

Čeprav na gorskotekaški sceni še vedno največ štejejo dosežki s tekmovanj pod okriljem IAAF in WMRA, je na ‘trgu’ vedno močnejša zveza Skyrunning. L. 2008 se je razvila iz Zveze za športe na višini (FSA – Federation for Sport at Altitude). Ta tekmovanja pogosto naslavljajo kot ekstremna, zato verjetno pridobivajo vse več ‘podpornikov’.

Skyrunning je disciplina gorskega teka na nadmorski višini 2000 m in več. Povprečni naklon trase presega 30 %, težavnost plezanja pa ne presega druge stopnje (ocena težavnosti II). Premagovanje višine je dovoljeno s pomočjo rok in/ali palic.

Skyrunning discipline se delijo na naslednje kategorije:

SkyMarathon®,  

SkyRace®,  

SkyRaid® , 

Vertical Kilometer® . 

SKYMARATHON®  je tekmovanje z najmanj +2000 v. m. in razdaljo od 30 do 42 km (5% odstopanja). Trasa lahko poteka po poteh, moreni, skalovju, snegu (asfalta naj bi bilo manj kot 15%) in mora doseči višino 4000 m n.m.v. ali več.

ULTRA SKYMARATHON®  je tekmovanje, ki presega parametre Skymaratona za več kot 5%, je daljše od 50 km in se vzpne za najmanj 2500 v. m.

SKYRACE®  je tekmovanje poteka na višini 2000 do 4000 m n.m.v. in je dolgo od 20 do 30 km. (5% odstopanja). V državah, kjer ni mogoče tekmovati na 2000 m n.m.v., se kot skyrace lahko smatrajo tudi tekme z vsaj 1300 višinskimi metri.

VERTICAL KILOMETER®  je tekmovanje po raznolikem terenu s 1000 v. m., razdalja pa ne presega 5 km.

Različice (+- 200 m):

• vzpon za 1000 v. m.,
• vzpon za 2000 v. m.,
• 3000 v. m. (5% odstopanja).

Poleg zgoraj naštetih, ki so najbolj prepoznavne in med tekači najbolj priljubljene, je seveda še kar nekaj disciplin, vendar naj omenim le še disciplino, ki v zadnjem času osvaja skoraj vsako evropsko/svetovno prestolnico:

SKYSCRAPER/VERTICAL RUNNING je tekmovanje, na katerem se teče po stopnicah stolpnic in drugih objektov.

Tako. Mogoče se boste po prebranem lažje opredelili, kam spadate. Sicer pa, ali je to sploh važno? Sama se držim načela, da tečem tam, kjer občutim svobodo in občudujem mogočnost narave, kjer tek ni enak teku. Važno je tudi, da se disciplina razvija in da stremimo k nečemu novemu. In če vam tek pomeni vrednoto, za vas definicije sploh niso pomembne.

Več na to temo pa lahko preberete v čisto svežem članku: http://alpinrunning.org/trail-running-label/ in na naslednjih povezavah:

http://www.i-tra.org/

http://www.skyrunning.com/

http://www.wmra.info/

http://www.fellrunner.org.uk/

http://www.gorski-teki.si/