Tekmovalno obdobje je v polnem teku – o tem pričajo tudi vikendi, polni tekaških prireditev povsod po Sloveniji. Gorske tekače je ta vikend med svoje steze že peto leto zapored zvabil poljanski očak Blegoš. Tekmovalci se tja radi vračamo zaradi gostoljubja organizatorja, lepe trase in okusnega nagradnega sklada.

Zame je bila to druga udeležba na tem teku – lani sem se s težkimi nogami privlekla na vrh, zato pa skoraj vse nadoknadila na spustu in le za slabe pol minute zgrešila prvo mesto.

Letos je bila trasa speljana nekoliko drugače, vendar sem klanec vseeno zmogla veliko bolj suvereno. Prvo polovico se da preteči, v drugi pa večina tekmovalcev ubere pohodni tempo. Zadnji del po grebenu do vrha vzame sapo – ponavadi tudi ni časa za razglede, sploh ker je vrh ovit v meglo. No, letos so nas še dodatno osvežile pozno pomladanske snežinke. Na vrh sem prišla za Valerijo Mrak, sledila pa mi je Ana Čufer.

Po eni strani mi je na vrhu odleglo, po drugi pa tudi ne – sledil je spust. Takoj z vrha do koče je ta precej tehničen in zahteva veliko mero koncentracije. Glede na stanje mojega gležnja, ravno prav vlažno podlago in dejstva, da letos res nimam nič spustov v nogah, sem se ga lotila previdno. Tako je moja prednost takoj skopnela, saj me je Ana dohitela malo pod kočo. Zares je letela mimo – izredno suveren spust! Jaz sem se ‘lomila’, tako kot so se moje tekmice lani. Za piko na i smo tekači letos morali na sredini spusta znova nekoliko zagristi v klanec – meni je ta sicer nekoliko zmanjšal zaostanek za Ano. Ker pa sem takoj, ko je proga spet zavila navzdol, izgubila stik s prvima dvema, sem odtekla preostanek tekme v svojem tempu, saj strahu, da bi me še katera dohitela, ni bilo. Skupno je zadostovalo za 1. mesto v kategoriji, kar mi je tudi letos prineslo velik hlebec kruha. Lakote tako ne bo pri hiši.

Povzetek tekme – zagotovo tekma, ki zahteva nekoliko razmisleka, kaj se je dogajalo na sami tekmi. Nekateri so mi očitali prehiter začetek – mogoče, vendar po podatkih z ure v enakomernem tempu do vrha. Tekma je bila odločena predvsem na spustu, ki sta ga punci pred mano preprosto odtekli bolje. Sama nisem čutila pravega občutka v nogah in sem ga odtekla bolj zadržano. Netreniranost v spustih se je pokazala včeraj tekom dneva. Glede na trenutno stanje sem pripravljena odteči samo krajše tekme v klanec. Posledično se bom tudi odpovedala udeležbi na gorskem maratonu. Odločitev je vsekakor na mestu, saj na tekmah želim odteči dobro. Tako bom energijo za dolge teke prihranila predvsem za jesenski del sezone. (Fotografija: Marjan Rovšček)